Pihalni orkester Logatec je prvič uradno nastopil na gasilski veselici maja leta 1913 kot takratna Godba na pihala Logatec. Od tedaj dalje so bili logaški godbeniki prisotni na vseh pomembnejših dogodkih in prireditvah v domačem kraju in zunaj njega. Leta 1989 pa so logaški godbeniki v svoji kroniki obrnili novo poglavje. Z zglednim sodelovanjem z domačo glasbeno šolo ter s trdim in sistematičnim delom je močno pomlajen orkester na svoji poti kvalitetno in številčno krenil strmo navzgor. Številna priznanja na tekmovanjih ter laskave pohvale za nastope doma in v tujini to potrjujejo. Naj omenimo dve ZLATI PLAKETI z mednarodnih tekmovanj v Ostravi na Češkem leta 1995 in 2001 (leta 2001 je orkester v Ostravi prejel tudi POSEBNO PRIZNANJE za najbolje izvedeno obvezno skladbo tekmovanja), pa tri ZLATE in eno SREBNO PLAKETO na državnih tekmovanjih v nižjih kategorijah, SREBRNO PLAKETO leta 2000 in ZLATO PLAKETO S POSEBNO POHVALO na državnem tekmovanju v koncertni skupini leta 2003; sledili sta ZLATA PLAKETA S POHVALO na mednarodnem tekmovanju v Velenju leta 2004 ter ZLATA PLAKETA in osvojeno absolutno 3. mesto na državnem tekmovanju v koncertni skupini leta 2006. Istega leta je orkester izvedel odmeven nastop na največjem mednarodnem festivalu pihalne glasbe Mid Europe v avstrijskem Schladmingu. Leta 2007 je orkester sodeloval na mednarodnem tekmovanju Flicorno D'oro v italijanski Rivi del Garda in zasedel absolutno 2. mesto v najvišji kategoriji 'Excellence'.

Kulturno društvo Pihalni orkester Logatec je glede na sestavo članstva zelo mlado. Pretežni del članstva namreč predstavljata osnovnošolska in srednješolska mladina, veliko pa je tudi študentov. Tega dejstva se vodstvo orkestra dobro zaveda, zato veliko pozornosti namenjamo dodatnemu izobraževanju ter vzpodbujanju mladine za kolektivno kulturno ustvarjanje. Mladost in pravilno usmerjena mladostna energija zagotavljata trdno in zanesljivo prihodnost orkestra. Naloga vodstva orkestra in širše družbene javnosti pa je, da mladim glasbenikom po najboljših močeh poskušamo zagotoviti optimalne pogoje za ustvarjanje.

Orkester je izdal dve studijsko posneti zgoščenki – Africa (1997) in Veselo naprej (2005) ter 7 priložnostnih CD plošč s posnetki raznih koncertov in tekmovanj, posnel pa je tudi veliko glasbe za nacionalni radio in dve samostojni TV oddaji. Orkester je nastopil tudi v nekaterih drugih TV oddajah in na več dobrodelnih koncertih.

V okviru društva delujejo tri instrumentalne sekcije: TROBILNI KVARTET LOGATEC s programom za različne priložnosti, komorna zasedba KVARTET KLARINETOV CLARINETISSIMO z raznolikim klasičnim repertoarjem, ter popularna manjša zasedba GOLAŽ GODBA z lahkotnim, zabavnim repertoarjem za vsako priložnost.

Zavzetost godbenikov ter strokovnega in organizacijskega vodstva zagotavljata trdno in zanesljivo prihodnost orkestra.

Logaški godbeniki zagotovo še nismo izrekli svoje zadnje besede!

Dirigent orkestra je prof. Marjan GRDADOLNIK.

Dirigent Marjan Grdadolnik je na svojo glasbeno pot še kot učenec logaške Glasbene šole vstopil leta 1981 prav v Pihalnem orkestru Logatec. Po zaključeni nižji glasbeni šoli je kot inštrumentalist - klarinetist svoja znanja izpopolnjeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in nato še na Akademiji za glasbo, kjer je diplomiral leta 1996. V orkestru je vse do leta 1999 deloval kot solist in pomočnik dirigenta. Po odhodu dirigenta Matjaža Albrehta je leta 1999 prevzel tudi dirigentsko paličico in popeljal orkester naprej po njegovi uspešni poti. Naj omenimo Srebrno odličje leta 2000 na državnem tekmovanju v koncertni skupini, Zlato odličje in Posebno pohvalo za najbolje izvedeno obvezno skladbo na mednarodnem tekmovanju v Ostravi na Češkem leta 2001 ter Zlato odličje s posebno pohvalo na Državnem tekmovanju v koncertni skupini leta 2003. Marjan pa ni uspešen le kot dirigent Pihalnega orkestra Logatec. Kot zborovodja je celih 15 let vodil Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca ter tudi z njimi dosegal zavidljive rezultate in laskave pohvale. Je član Slovenskega orkestra klarinetov, omeniti pa je potrebno tudi, da je kot profesor klarineta zaposlen na logaški Glasbeni šoli. Njegovi učenci posegajo po najvišjih mestih na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov. Da pa je Marjan resnično popoln in zavzet glasbenik, potrjuje tudi dejstvo, da je trenutno poleg vseh obveznosti in aktivnosti ponovno študent na Akademiji za glasbo, kjer študira in izpopolnjuje svoje znanje dirigiranja v razredu prof. Miliovoja šurbka.

a ljubljanski Akademiji za glasbo, je diplomiral iz klarineta. Poučuje klarinet na osnovni glasbeni šoli v Logatcu, kjer je tudi dirigent simfoničnega orkestra šole. Že vrsto let vodi Grdadolnik Adoramus mešani zbor, s katero je sodeloval na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Leta 2000 je on in njegovi zbor dosegli absolutno prvo mesto na tekmovanju v Pragi, Češka. Bil je tudi razglašen za najboljši zborovodja iz natečaja.
Od leta 1999, Grdadolnik je tudi dirigent orkestra Logatec vetra, ki redno sodeluje na tekmovanjih v najvišji, koncertni stopnjo učinkovitosti. Z orkestrom, je nenehno doseganje odličnih rezultatov, v zadnjih letih, on in orkester osvojil štiri zlate medalje, trije izmed njih s pohvalo.
Grdadolnik je tudi član orkestra klarinetov Slovenije in organist v domači župniji Logatec.
Trenutno pa študira dirigiranje pri prof. Milivoj Šurbek na ljubljanski Akademiji za glasbo.

Matjaz Albreht se je rodil 13. julija 1963 v Ljubljani, doma pa je v Logatcu. Flavte se je zacel uciti na logaški glasbeni šoli pri Iliju Markovicu, ndaljeval pa je (z zasebnim poukom) pri prof. Alojzu Velkavrhu. Na SGBš v Ljubljani se je ucil flavto pri prof. Jozetu Pogacniku in hrati še tolkala pri prof. Borisu šurbeku. študij flavte je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Fedju Ruplu, diplomiral pa je leta 1996 v razredu prof. Rudija Poka. Svojo nadarjenost je z imenitnimi uspehi dokazoval tudi na glasbenih tekmovanjih: prejel je 3 prve nagrade na republiškem tekmovanju ter 2 drugi in 1 prvo nagrado na drzavnem (jugoslovanskem) tekmovanju.

Ze med študijem je igral v SNG Drama in v ljubljanskem Mladinskem gledališcu, kjer je bil tudi soavtor scenske glasbe. Hkrati je 7 let igral v Simfonicnem orkestru RTV Slovenija, v Big Bandu RTV Slovenija pa je igral celo kot solist – flavtist. Muziciral je tudi v manjših instrumentalnih zasedbah in sodeloval s svetovno znanimi glasbeniki, kot so Ernie Wilkins, Reggie Workman, Boško Petrovic, Denis Gonzales, Peter Herbolzheimer, George Garzone in s priznanimi slovenskimi jazzisti. Prav s temi glasbenimi mojstri je koncertiral po Sloveniji, v Italiji, Avstriji, Nemciji, Spaniji, Rusiji, Belorusiji, Gruziji ter na Hrvaškem; udelezil pa se je tudi mednarodnih festivalov v Ljubljani, v Zagrebu, Berlinu in v Leverkussnu. Z manjšimi zasedbami je posnel nekaj CD-jev, radijskih in televizijskih oddaj. Tudi z ucenci na logaški glasbeni šoli, kjer poucuje ze od leta 1983 (16 let, dve leti prej je pouceval na vrhniški Glasbeni šoli) je dosegel nekaj lepih uspehov na drzavnih tekmovanjih; sedem izmed njih nadaljuje glasbeno šolanje doma in na tujem.

Deset let je bil tudi imeniten dirigent Pihalnega orkestra, ki ga je iz III. kategorije popeljal v I. kategorijo pihalnih orkestrov Slovenije. Leta 1995 pa je na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Ostravi na Ceškem zablestel z zlatim odlicjem. Z dirigiranjem je prenehal oktobra 1999.

Dirigent Albert Brunner je bil rojen v Bischofszellu, odrašcal pa je v Romanshornu v švici. študiral je v Zurichu, kjer je na tamkajšnjem konzervatoriju koncal študij instrumentalne pedagogike in dirigiranja. Kot študent Ernesta Ansermeta (Orkester romanske švice - Orchestre de la Suisse Romande) in skozi razlicna izpopolnjevanja (Dunaj, London, Zeneva, Lausanne) se je Albert Brunner razvil v vsestransko umetniško osebnost.

 Do leta 1986 je dirigiral trobilnemu ansamblu Fricktal (brass Band Fricktal), s katerim je l. 1980 na švicarskem trobilnem tekmovanju (Schweizerischen Brass Band Contest) in l. 1986 na švicarskem glasbenem festivalu zasedel 1. mesto. V zahvalo za njegove zasluge mu je istega leta švicarska trobilna zveza podelila naslov “Mister Brass Band”. V letih od 1982-96 je zelo uspešno vodil Pihalni orkester glasbenega društva Romanshorn. V tem casu je na tekmovanjih kar osemkrat osvojil prvo nagrado. Poleg tega je l. 1990 dosegel drugo mesto na CISM - tekmovanju v Arnhemu - Nizozemska.

 Od leta 1984 uspešno vodi mestni Pihalni orkester Stadtmusic St. Gallen, s katerim je l. 1989 na kantonalnem glasbenem festivalu (Kantonalmusikfest) dosegel najvecje število tock, na drzavnem tekmovanju pihalnih orkestrov (Schweizerischen Blasorchesterwettbewerb) v Interlaknu l. 1993 ter v Rankweilu v Avstriji pa prvo mesto. Leta 1996 je orkester v Interlaknu dosegel 6. mesto, l. 1997 pa 2. nagrado (Grenchen).

 Leta 1987 je Albert Brunner prevzel Pihalni orkester glasbenega društva Konkordia Egerkingen. Z istim, takrat ze zelo uveljavljenim orkestrom je l. 1988 dobil prvo nagrado na kantonalnem glasbenem festivalu v Schaffhausernu, v Biberistu l. 1992 ter l. 1994 v Munliswillu. Na mednarodnem tekmovanju v Riva del Guarda v Italiji pa so si pridobili 3. nagrado. V marcu 1994 je Albert Brunner prevzel dirigentsko palico vojaškega pihalnega orkestra Feldmusik Willsau - Land (LU), s katerim je dosegel prvo nagrado na glasbenem festivalu v Interlaknu – omenjeni orkester bo 19. in 20. junija 1999 gostoval v Logatcu.

 Kot vodja številnih pihalnih orkestrov je Albreht Brunner veliko snemal za radio in televizijo. Poleg uspešnega dirigentskega udejstvovanja pa je bil tudi 10 let ravnatelj Glasbene šole Stein - Sackingen.

 Je voditelj številnih pihalnih in dirigentskih tecajev. Doma in v tujini je cenjen kot velik mojster, strokovnjak za trobilne sestave in pihalne orkestre.

Zarko Princic se je rodil v Ljubljani leta 1956. Ze devetnajstleten – v sezoni 1975/76 – se je izkazal kot aranzer Weillove glasbe, pianist in vodja orkestra v izjemno odmevni predstavi Brechtove Opere za tri groše (Drama SNG, Ljubljana, rezija Peter Lotschak). študiral je klavir in dirigiranje v Ljubljani in Zagrebu. Tam je študij še nadaljeval pri dirigentu Lovru von Matacicu (1976 – 1980), bil tudi njegov asistent, izpopolnjeval pa se je na Dunajskem konservatoriju (1983 – 1985, prof. Reinhard Schwarz), v Parizu (1986, Gerard Devos, šef-dirigent Orchestre Pasdeloup) in v koelnski operi (1988, Sir John Pritchard).

Kompozicijo je študiral v Parizu (prof. Jacques Castarede) in v Bayreuthu. Princic je ze zamlada vodil številne zbore in orkestre, tako Zagrebško filharmonijo, Zagrebške simfonike, Dubrovniški mestni orkester in Simfonicni orkester RTV Ljubljana. V Franciji je dirigiral Youth Orchestra of European Countries (1987 – \\\'89), Jeune Philharmonie in Orchestre des Conservatoires de Paris (v dvoranah Salle Gaveau in Theatre du Chatelet, etc.). Prav tam je leta 1989 ustanovil Orchestre d\\\'Harmonie des Conservatoires de Paris in nekajkrat vodil Le Sinfonietta de Picardie. Dirigiral je še v Operi SNG Ljubljana, kjer je bil nekaj casa tudi direktor.

Zarko Princic piše tudi komorno glasbo (za francoskega zaloznika), klavirske skladbe in scenska dela (za Mestno gledališce ljubljansko, Primorsko dramsko gledališce Nova Gorica, Prešernovo, gledališce Kranj, Dramo SNG Ljubljana in Dramo SNG Maribor), v svoji karier pa se udejstvuje tudi kot pianist in korepetitor. Nekaj let je po pet ur na dan igral v znamenitem starem umetniškem kabaretu Lapin Agile na pariškem Montmartru, korepetiral v Operi SNG Ljubljana, na AGRFT in sodeloval s številnimi pevskimi in baletnimi skupinami. Princic nastopa tudi kot jazzovski pianist.